Pomembnost lokacijskih informacij

05/11/2016

Prvi korak pred nakupom zazidljivega zemljišča je vsekakor ta, da pri pristojnem uradu za prostorsko načrtovanje na območju, kjer se zemljišče nahaja, zaprosite za lokacijsko informacijo.

Vsebina lokacijske informacije je določena z Zakonom o prostorskem urejanju. Seznani vas z namembnostjo prostora, s tem, ali je gradnja dovoljena, kaj je dovoljeno graditi, pod kakšnimi pogoji in kateri prostorski načrt trenutno velja za zazidljivo zemljišče, ki vas zanima.

Iz prakse je znano, da so se zemljišča pogosto kupovala predvsem na podlagi „potrdila o namembnosti zemljišča”. Že iz samega naziva je razvidno, da to ni isti dokument in da ta dva dokumenta nimata enake teže niti enakih informacij.

Potrdilo o namembnosti zemljišča vsebuje samo informacijo o namembnosti zemljišča, ne pa tudi drugih pomembnih podatkov. Tako se je dogajalo, da so kupci kupili zazidljivo zemljišče, za katero se je kasneje izkazalo, da je bilo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja treba počakati na izdelavo urbanističnega načrta urejanja, UPU, oziroma na ureditev dostopnih poti, cest. Zaradi tega so bili prisiljeni čakati leta, dokler se ti načrti niso izdelali.

Na kratko, znašli so se v situaciji, ko so imeli zazidljivo zemljišče, na njem pa niso mogli graditi. Zato je pred nakupom treba pridobiti lokacijsko informacijo, da dobite vse splošne in pomembne podatke, ki vam lahko koristijo pri načrtovanju in projektiranju.

Lokacijska informacija vam zaradi svoje splošne vsebine pogosto ne zadostuje, da bi z gotovostjo vedeli, ali lahko na določeni parceli projektirate in gradite prav to, kar želite. Čeprav lokacijska informacija postavlja na videz precej enostavne pogoje in se zdi, da ste z velikostjo zemljišča precej nad predpisanimi minimumi, da imate zagotovljeno dostopno pot in vse drugo, kar je potrebno za gradnjo, se lahko hitro pojavi niz drugih ovir, ki porušijo vaše načrte.

 

Poleg tega je pomembna tudi sama oblika zemljišča.

Slaba oblika in orientacija zemljišča bosta negativno vplivali na želeno kvadraturo bodoče hiše, njeno obliko, razporeditev in funkcionalnost.

V skrajnih primerih se lahko zgodi, da sploh ne morete zgraditi tega, kar ste si zamislili. Oddaljenost od meja, število in postavitev parkirnih mest, odstotek zelenih površin in število etaž so samo nekateri osnovni pogoji, ki jih je treba upoštevati že pri samem projektiranju.

Samostojne, polvgrajene in vgrajene hiše imajo vsaka svoje parametre in odmike, ki so predpisani s prostorskim načrtom.

Zato vam svetujem, da pred začetkom gradnje oziroma pred nakupom zemljišča angažirate arhitekte za celovito in kakovostno analizo, da boste vedeli, kaj je na vašem bodočem zemljišču na koncu dejansko mogoče zgraditi.

Sama analiza ne stane veliko, lahko pa prinese izjemno korist.

In še enkrat poudarimo: lokacijsko informacijo izda pristojni urad za prostorsko načrtovanje na območju, kjer se zemljišče nahaja. Zahtevi je treba priložiti izvod iz katastrskega načrta oziroma njegovo kopijo ter predpisano upravno takso. Na podlagi lokacijske informacije ne morete začeti izvajati posega v prostor, torej gradnje, niti izdelave projektov, predpisanih s posebnim zakonom.

Lokacijska informacija je torej nujna, vendar samo za splošne informacije.

Aljoša Vučetić